KGM Torres je bil že od svojega prihoda na trg avtomobil, ki so ga kupci vzljubili zaradi njegovega videza – robusten, »kockast« in ravno prav drugačen od konfekcije. A je imel tudi ahilovo peto v obliki hude žeje. No, z novim hibridom je tudi ta težava odpravljena.
S svojimi 4,70 metra dolžine KGM Torres suvereno vstopa v ring, kjer se smukajo konkurenti kova Škoda Kodiaq, VW Tayron in nova Mazda CX-5, pozabiti pa ne smemo niti na Dacio Bigster. A če mere še sledijo razrednim normativom, je Torres oblikovno povsem svoja liga – nekakšen vizualni koktajl elementov drugih znamk, zabeljen z močno dozo lastnega karakterja, pri katerem velja zlato pravilo: ali se boste vanj zaljubili na prvi pogled ali pa se boste zgražali. Vmesne poti pravzaprav ni.
Zunanja podoba je namreč ukrojena namerno, skorajda vojaško grobo. Oglata maska, široko napihnjeni blatniki in tisti markantni »ročaji« na motornem pokrovu (ki so, roko na srce, le lažna ušesa za privezovanje tovora, zato raje ne preizkušajte njihove trdnosti) takoj prikličejo spomin na terenske ikone znamk Jeep ali Land Rover, tu in tam pa kak detajl zadiši celo po Toyoti Land Cruiser. Vse skupaj avtomobilu podarja izjemno, skorajda bika vredno nastopaštvo. Testni primerek, ki ga je poganjal hibridni pogonski sklop, ob vsem skupaj prinaša tudi slogovno osvežitev v obliki rahlo spremenjene maske in LED-svetil.
Sliko dopolnjuje še nekoliko bizarna izboklina na zadku, ki imitira pokrov rezervnega kolesa in skriva kljuko vrat prtljažnika - morda deluje nenavadno, a se v celotno zgodbo na koncu celo v celoti poda. Ker se motorni pokrov proti nosu praktično ne spušča, je občutek masivnosti še toliko bolj poudarjen, skoraj tako, kot bi sedeli v tanku. Takšna oblikovalska govorica je seveda stvar debate, a eno je gotovo: Torresu uspeva, da se brez težav in brez lažne retorike dvigne iz sivega povprečja in konfekcije današnjih SUV-jev.
V primerjavi z bencinskim modelom, ki smo ga poznali so sedaj, je še bolj očitno prenovljena notranjost, in sicer z novo armaturno ploščo z dvema 12,5-palčnima zaslonoma, ki sta združena v enotno celoto, a delujeta neodvisno drug od drugega. Med drugim je na voljo povezljivost s sistemoma Android Auto in Apple CarPlay, a za zdaj le prek kabla. Upravljanje klimatske naprave in ostalih tehnikalij v avtomobilu v celot poteka prek digitalnega zaslona, edini fizični gumbi so nameščeni na robovih zajetne sredice za moj okus prevelikega in pretankega volanskega obroča.
Na splošno velja, da se notranjost potniške kabine lahko pohvali s solidnimi materiali, z elektriko podprta sprednja sedeža pa omogočata dovolj nameščanja v vse smeri, da je položaj za volanom vozniku ustrezen. Torres je že v osnovi širokogruden s prostorom, tako da ga je na pretek tudi v drugi sedežni vrsti, več kot dovolj pa je tudi odlagalnih prostorov in predalov v potniški kabini. Prtljažnik je s 703 litri (do stropa) zelo velik in uporaben, a žal pod dnom ni rezervnega kolesa, temveč le set za popravilo, kar je za »avanturistično« znamko manjše razočaranje.
Največjo novost predstavlja elektrificirani pogonski sklop, ki ga so ga pri KGM-u razvili na podlagi pogonskega sistema kitajskega koncerna BYD. Sestavljajo ga posebej za hibridne sklope razvit 1,5-litrski bencinski motor, generator in elektromotor ter baterija kapacitete 1,8 kWh, pri čemer lahko bencinska in električna enota delujeta tako zaporedno kot tudi vzporedno. To pomeni, da pri manjših obremenitvah bencinski motor napaja generator, ki ustvarja elektriko za pogon koles, pri večjih obremenitvah, denimo pri višjih hitrostih na avtocesti, pa se bencinski motor vklopi vzporedno in poganja tudi kolesi. Pri zaporednem delovanju moč sistema znaša 130 kW (177 KM), pri vzporednem pa 150 kW (204 KM). V primerjavi s precej žejno bencinsko različico (tudi nad 10 litrov/100 km) se je hibridni Torres na testu v povprečju brez težav zadovoljil s 7,5 litra bencina na sto prevoženih kilometrov.
V primerjavi s prejšnjimi bencinskimi različicami je hibridni Torres zaradi izboljšanega vzmetenja udobnejši. Blažilniki dobro opravljajo svoje delo pri blaženju neravnin, čeprav avto ni tako prefinjen kot domača konkurenca v podobi Kie Sportage ali tako dinamičen kot Hyundai Tucson. Pogonski sklop v vsakem primeru poganja le sprednji kolesni par, tako da večina resnih avantur izven utrjenih poti ne pride v poštev.
Kaj reči za konec? KGM Torres je bil že od svojega prihoda na trg avtomobil, ki je bil potencialnim kupcem zanimiv predvsem zaradi njegovega videza – robusten, »kockast« in ravno prav drugačen od konfekcije. Vendar pa je imel do zdaj eno veliko zavoro: visoko porabo goriva, ki je marsikaterega kupca odvrnila od nakupa. S prihodom hibridne različice se je slika močno spremenila. Z vgradnjo tehnologije koncerna BYD je Torres opravil zrelostni izpit. To ni več le »kul« avtomobil za vikend izlete, ampak racionalen družinski SUV za vsak dan. Čeprav vožnja ne ponuja športnih presežkov in določeni ergonomski detajli (kot je izbirnik smeri vožnje) zahtevajo nekaj privajanja, hibridni Torres predstavlja odličen paket. Obdržal je vse, kar smo pri njem imeli radi – prostoren prtljažnik, udobje in edinstven slog – ter končno »nehal piti« preveč bencina.
S svojimi 4,70 metra dolžine KGM Torres suvereno vstopa v ring, kjer se smukajo konkurenti kova Škoda Kodiaq, VW Tayron in nova Mazda CX-5, pozabiti pa ne smemo niti na Dacio Bigster. A če mere še sledijo razrednim normativom, je Torres oblikovno povsem svoja liga – nekakšen vizualni koktajl elementov drugih znamk, zabeljen z močno dozo lastnega karakterja, pri katerem velja zlato pravilo: ali se boste vanj zaljubili na prvi pogled ali pa se boste zgražali. Vmesne poti pravzaprav ni.
Zunanja podoba je namreč ukrojena namerno, skorajda vojaško grobo. Oglata maska, široko napihnjeni blatniki in tisti markantni »ročaji« na motornem pokrovu (ki so, roko na srce, le lažna ušesa za privezovanje tovora, zato raje ne preizkušajte njihove trdnosti) takoj prikličejo spomin na terenske ikone znamk Jeep ali Land Rover, tu in tam pa kak detajl zadiši celo po Toyoti Land Cruiser. Vse skupaj avtomobilu podarja izjemno, skorajda bika vredno nastopaštvo. Testni primerek, ki ga je poganjal hibridni pogonski sklop, ob vsem skupaj prinaša tudi slogovno osvežitev v obliki rahlo spremenjene maske in LED-svetil.
Sliko dopolnjuje še nekoliko bizarna izboklina na zadku, ki imitira pokrov rezervnega kolesa in skriva kljuko vrat prtljažnika - morda deluje nenavadno, a se v celotno zgodbo na koncu celo v celoti poda. Ker se motorni pokrov proti nosu praktično ne spušča, je občutek masivnosti še toliko bolj poudarjen, skoraj tako, kot bi sedeli v tanku. Takšna oblikovalska govorica je seveda stvar debate, a eno je gotovo: Torresu uspeva, da se brez težav in brez lažne retorike dvigne iz sivega povprečja in konfekcije današnjih SUV-jev.
V primerjavi z bencinskim modelom, ki smo ga poznali so sedaj, je še bolj očitno prenovljena notranjost, in sicer z novo armaturno ploščo z dvema 12,5-palčnima zaslonoma, ki sta združena v enotno celoto, a delujeta neodvisno drug od drugega. Med drugim je na voljo povezljivost s sistemoma Android Auto in Apple CarPlay, a za zdaj le prek kabla. Upravljanje klimatske naprave in ostalih tehnikalij v avtomobilu v celot poteka prek digitalnega zaslona, edini fizični gumbi so nameščeni na robovih zajetne sredice za moj okus prevelikega in pretankega volanskega obroča.
Na splošno velja, da se notranjost potniške kabine lahko pohvali s solidnimi materiali, z elektriko podprta sprednja sedeža pa omogočata dovolj nameščanja v vse smeri, da je položaj za volanom vozniku ustrezen. Torres je že v osnovi širokogruden s prostorom, tako da ga je na pretek tudi v drugi sedežni vrsti, več kot dovolj pa je tudi odlagalnih prostorov in predalov v potniški kabini. Prtljažnik je s 703 litri (do stropa) zelo velik in uporaben, a žal pod dnom ni rezervnega kolesa, temveč le set za popravilo, kar je za »avanturistično« znamko manjše razočaranje.
Največjo novost predstavlja elektrificirani pogonski sklop, ki ga so ga pri KGM-u razvili na podlagi pogonskega sistema kitajskega koncerna BYD. Sestavljajo ga posebej za hibridne sklope razvit 1,5-litrski bencinski motor, generator in elektromotor ter baterija kapacitete 1,8 kWh, pri čemer lahko bencinska in električna enota delujeta tako zaporedno kot tudi vzporedno. To pomeni, da pri manjših obremenitvah bencinski motor napaja generator, ki ustvarja elektriko za pogon koles, pri večjih obremenitvah, denimo pri višjih hitrostih na avtocesti, pa se bencinski motor vklopi vzporedno in poganja tudi kolesi. Pri zaporednem delovanju moč sistema znaša 130 kW (177 KM), pri vzporednem pa 150 kW (204 KM). V primerjavi s precej žejno bencinsko različico (tudi nad 10 litrov/100 km) se je hibridni Torres na testu v povprečju brez težav zadovoljil s 7,5 litra bencina na sto prevoženih kilometrov.
V primerjavi s prejšnjimi bencinskimi različicami je hibridni Torres zaradi izboljšanega vzmetenja udobnejši. Blažilniki dobro opravljajo svoje delo pri blaženju neravnin, čeprav avto ni tako prefinjen kot domača konkurenca v podobi Kie Sportage ali tako dinamičen kot Hyundai Tucson. Pogonski sklop v vsakem primeru poganja le sprednji kolesni par, tako da večina resnih avantur izven utrjenih poti ne pride v poštev.
Kaj reči za konec? KGM Torres je bil že od svojega prihoda na trg avtomobil, ki je bil potencialnim kupcem zanimiv predvsem zaradi njegovega videza – robusten, »kockast« in ravno prav drugačen od konfekcije. Vendar pa je imel do zdaj eno veliko zavoro: visoko porabo goriva, ki je marsikaterega kupca odvrnila od nakupa. S prihodom hibridne različice se je slika močno spremenila. Z vgradnjo tehnologije koncerna BYD je Torres opravil zrelostni izpit. To ni več le »kul« avtomobil za vikend izlete, ampak racionalen družinski SUV za vsak dan. Čeprav vožnja ne ponuja športnih presežkov in določeni ergonomski detajli (kot je izbirnik smeri vožnje) zahtevajo nekaj privajanja, hibridni Torres predstavlja odličen paket. Obdržal je vse, kar smo pri njem imeli radi – prostoren prtljažnik, udobje in edinstven slog – ter končno »nehal piti« preveč bencina.
